Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Cvetka Rengeo

Knjižnica OŠ Beltinci v publikaciji ZBDS

E-publikacija o dogodkih v slovenskih šolskih knjižnicah v oktobru 2021, ki je mednarodni mesec šolskih knjižnic, je dokaz, da šolskim knjižnicam, kljub zdravstveni krizi, ni zmanjkalo pristopov, in svežih idej za popestritev dogajanja v šolskih knjižnicah. Tudi poročilo s fotografijami o dogodkih iz naše knjižnice je na strani 92.

Povezava do publikacije:

21. februar – dan maternega jezika

21. februarja praznujemo mednarodni dan maternega jezika z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti.

V Sloveniji imamo tri uradne jezike: slovenščino, madžarščino in italijanščino.

 Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.

“Pravijo: majhen narod, majhen jezik. Resnica pa je drugačna. Jezik ni ne velik ne majhen, je sam v sebi popoln, ko izraža in ubeseduje človeka in življenje. Je popoln bodisi kot molitev ali kletev, ko izpoveduje ljubezen ali preti s sovraštvom, je svoj posebni glas, prepoznaven in enkraten, kakor je samosvoj in enkraten vsak človek. Je glas med številnimi glasovi narodov sveta, svojski, edinstven, kot je vsak človek, vsak posameznik v milijardni množici ljudi.”

Tone Pavček

“Če se pogovarjaš s človekom v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin. Če pa se s človekom pogovarjaš v njegovem maternem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce.”

Nelson Mandela

8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

V februarju posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl 8. februarja 1849 v Kranju. Dan njegove smrti od leta 1945 po posebnem odloku Slovenci praznujemo kot kulturni praznik. Prepričana sem, da med nami ni nikogar, ki se ne bi srečal s Prešernovo pesmijo in poznal utrinkov iz njegovega življenja. Njegova podoba in fotografija rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem sta trdno zasidrani v naš spomin.

Njegovi verzi iz Sonetnega venca, Gazel, Krsta pri Savici, Zdravljice, Sonetov nesreče, Zdravljice in mnogih drugih, so najlepši in največji dosežki slovenske poezije, ki pogosto odzvanjajo v naših mislih ali zazvenijo na mnogih prireditvah. Iz njegovih pesmi lahko čutimo krike bolečine in vriske veselja. Pesmi je sam z razlogom poimenoval “mokrocveteče rožce poezije”, zbrane so v edinstveni in neponovljivi pesniški zbirki Poezije in so največji literarni zaklad slovenskega naroda.

Prešeren je bil zelo občutljiv človek. Življenje mu ni prizanašalo. Imelo je lepe trenutke, še več je bilo bridkih. Pretentalo ga je za srečo, ki si jo je najbolj želel – ljubezen žene, ki je bila nedosegljiva in prepovedana. Celotno svoje, relativno kratko življenje se je boril za lastno eksistenco. In ko se je slovenski narod začel prebujati, je ustvaril Zdravljico, njena 7. kitica je danes slovenska himna. Izraža ljubezen do slovenskega človeka, naroda, domovine in vsega človeštva. Gre za univerzalne vrednote: mir, svobodo, prijateljstvo, razumevanje, lepoto življenja, zato je Prešeren lahko ali pa bi moral biti blizu vsakemu izmed nas.

Vir: https://www.travel-slovenia.si/france-preseren/, 4. 2. 2021

Samo umetnost lahko narodu oplemeniti njegovo podobo in jo ohrani na skupnem portretu zgodovine narodov. Če bomo izgubili umetnost, bomo izgubili vse. (V. Möderndörfer)

Misli o knjigah

Knjige so v tem času zdravilo, dober nadomestek za antidepresive in anksiolitike.

Knjige so potovanja takrat, ko ne moreš potovati.

Knjige so občutek bližine, ki je ne moreš izreči, knjige povežejo ljudi na drugačen način, nas uglasijo na isti imenovalec. Ko se ujameta dva v pogovoru o knjigi, ki ju je pretresla, je to druge vrste bližina. Ker se najbrž zalotita, da govorita o dveh različnih knjigah, pa čeprav sta brala iste besede. Ker se knjige dotaknejo skrivnih prostorov v nas; soustvarjaš jih, skupaj z avtorjem, v poseben prostor, ki je samo tvoj in njegov.

V vsaki prebrani knjigi avtorice ali avtorja naletimo na sledi svojega življenja. Pa čeprav beremo knjigo pisatelja, ki je pisal o nevarnih razmerjih v 18. stoletju, ali pisateljice, ki je razmišljala o lastni sobi ali igri identitet v deževnih jesenskih popoldnevih v Londonu na prelomu 20. stoletja. In če spet citiram Aleša Debeljaka: »Smisel dobre književnosti je v tem, da nam odpre okno v svet, ki ga ne poznamo, hkrati pa to stori tako, da se potem v tem svetu začudeno prepoznamo tudi sami.« (Vesna MIlek)

Vir: https://www.delo.si/sobotna-priloga/knjiga-kot-obcutek-blizine/?fbclid=IwAR1fgqjJm_7js26I86g8tegZHzPuCP9RXUpMZFH4xxFonIuvxT6O25bVQw4, 21. 12. 2021

Spoznajmo svoje narečje

Na povezavi si lahko ogledate oddajo o panonski narečni skupini. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi.

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174570089?s=tv

Vir: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174570089?s=tv, 30. 11. 2021