Vir: FB, KUD Sodobnsot, 12. 1. 2022

Vir: FB, Dlan mi diši po tebi, 24. 12. 2021

Knjige so v tem času zdravilo, dober nadomestek za antidepresive in anksiolitike.

Knjige so potovanja takrat, ko ne moreš potovati.

Knjige so občutek bližine, ki je ne moreš izreči, knjige povežejo ljudi na drugačen način, nas uglasijo na isti imenovalec. Ko se ujameta dva v pogovoru o knjigi, ki ju je pretresla, je to druge vrste bližina. Ker se najbrž zalotita, da govorita o dveh različnih knjigah, pa čeprav sta brala iste besede. Ker se knjige dotaknejo skrivnih prostorov v nas; soustvarjaš jih, skupaj z avtorjem, v poseben prostor, ki je samo tvoj in njegov.

V vsaki prebrani knjigi avtorice ali avtorja naletimo na sledi svojega življenja. Pa čeprav beremo knjigo pisatelja, ki je pisal o nevarnih razmerjih v 18. stoletju, ali pisateljice, ki je razmišljala o lastni sobi ali igri identitet v deževnih jesenskih popoldnevih v Londonu na prelomu 20. stoletja. In če spet citiram Aleša Debeljaka: »Smisel dobre književnosti je v tem, da nam odpre okno v svet, ki ga ne poznamo, hkrati pa to stori tako, da se potem v tem svetu začudeno prepoznamo tudi sami.« (Vesna MIlek)

Vir: https://www.delo.si/sobotna-priloga/knjiga-kot-obcutek-blizine/?fbclid=IwAR1fgqjJm_7js26I86g8tegZHzPuCP9RXUpMZFH4xxFonIuvxT6O25bVQw4, 21. 12. 2021

Danes, 3. decembra, že 21. zapored na rojstni dan Franceta Prešerna zaznamujemo ta veseli dan kulture (neformalni praznik ob obletnici rojstva Franceta Prešerna že od leta 2000).

Več: https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/presernova-hisa-kaksne-nacrte-so-imeli-s-presernom-jugoslovanski-ideologi/603574, 3. 12. 2021

Nova stalna razstava v Prešernovi hiši v Kranju, Prešeren – pesnik, 3. 12. 2021

Na povezavi si lahko ogledate oddajo o panonski narečni skupini. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi.

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174570089?s=tv

Vir: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174570089?s=tv, 30. 11. 2021

Goethe Institut Ljubljana nam je v okviru projekta PASCH podaril zajeten kupček atraktivnih otroških slikanic v nemškem jeziku, ki so namenjene predvsem našim najmlajšim bralcem. Ob tej priložnosti smo z našo knjižničarko Cvetko tudi nekoliko preuredili nemški kotiček v šolski knjižnici, ki ponuja nekaj strokovne literature – od slovarjev in gradiv za učitelje, kakor tudi različne knjige za najmlajše in starejše učence, pa tudi za odrasle bralce. Prisrčno vabljeni k brskanju med nemško literaturo, saj knjige bogatijo naš besedni zaklad, nam široko odpirajo vrata v svet domišljije, v tujem jeziku pa še prav posebej vzpodbujajo k njegovemu učenju.  

Velika zahvala pa gre seveda Goethe Institutu Ljubljana, ki vedno z veliko mero razumevanja prisluhne našim željam. 

Učiteljice nemščine 

Foto: Lidija Pelcl Mes

Med 15. in 20. novembrom 2021 knjižnice po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic.

V prihajajočih dneh se bodo v knjižnicah zvrstili različnih  dogodki, veliko bo zaradi posebnih razmer virtualnih, s katerimi želimo nagovoriti zveste obiskovalce knjižnic in prebivalce v lokalnih skupnostih pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Posebno pozornost bomo posvetili BRANJU – bralni kulturi in bralni pismenosti, obenem pa bomo opozorili na bogate knjižnične zbirke, ki jih hranimo splošne knjižnice. (Vir: https://www.knjiznice.si/zdruzenje-splosnih-knjiznic/promocija-splosnih-knjiznic/, 16. 11. 2021)

“Čas, v katerem živimo, je pokazal, kako zelo pomembno je brati: zato, da smo pismeni in se učimo, da smo sočutni in spoštljivi, da znamo razmišljati in izraziti svoje misli, da krajšamo čas našim bližnjim in sebi, da spoznavamo svetove, ki jih ne bi nikoli obiskali, in ljudi, ki jih nikoli ne bi srečali. Branje je pomembno zaradi vsega naštetega, predvsem pa zato, da ostanemo ljudje.” Vesna Horžen,  predsednica Združenja splošnih knjižnic.

Več: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rdeca-nit-tedna-knjiznic-je-branje-ki-je-pomembno-da-ostanemo-ljudje/601248?fbclid=IwAR3uC7WVtcsNDMgSbK2vZ5nF4L_ozD7q1dTjLXczq_kTw2Zw0enohWKv3N8, 16. 11. 2021

Vir: https://www.knjiznice.si/zdruzenje-splosnih-knjiznic/promocija-splosnih-knjiznic/, 16. 11. 2021)

Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship) in Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije sta nas tudi letos povabila k praznovanju v oktobru, ki je mednarodni mesec šolskih knjižnic. Dejavnosti so potekale pod geslom Pravljice in ljudske povesti po svetu:

a) Glavni dogodek v oktobru je že nekaj let sprejem prvošolcev v šolsko knjižnico. Ob zgodbi Urše Krempl Racman in knjiga smo se naučili, za koga pravimo, da požira knjige in zakaj je branje pomembno. Učenci so spoznali pravila vedenja in izposoje gradiva v knjižnici, najbolj veseli pa so bili samostojnega iskanja knjige za branje doma.  Na OŠ Beltinci je v letošnjem šolskem letu 67 prvošolcev.

b) Vsi učenci razredne stopnje s  svojimi razredniki oz. razredničarkami in učenci predmetne stopnje s svojimi učiteljicami slovenščine ali razredniki so preživeli vsaj eno uro v šolski knjižnici, kjer smo se pogovarjali o pomenu branja v vsakdanjem življenju. Učenci so si izposodili tudi knjigo domačega branja oz. knjige za prostočasno branje.

c) Učenci 3. razreda so imeli v četrtek, 7. 10. 2021, kulturni dan. Eno šolsko uro so preživeli tudi v šolski knjižnici, kjer so prisluhnili slovenski ljudski pravljici Zlato jabolko, v učilnici pa poustvarjali.

č) Veseli nas, da smo lahko, upoštevajoč epidemiološka navodila NIJZ, začeli z izvajanjem interesnih dejavnosti v šolski knjižnici. V bralni projekt Naša mala knjižnica se je vključilo kar nekaj učencev 4. in 5. razreda. Veselimo se literarnih srečanj in pogovorov o prebranih knjigah. Tudi člani knjižničarskega krožka so začeli urejati knjižnično gradivo in spoznavati knjižnični red.

d) Učenci 3. razreda so uro nemščine preživeli v šolski knjižnici. Spoznali so knjige v nemškem kotičku in prisluhnili nemški pravljici Wo ist Ginas Tupfenhut, ki jo je prebrala učiteljica nemščine Lidija Pelcl Mes.

e) Čas pred jesenskimi počitnicami smo izkoristili, da smo učence 7., 8. in 9. razreda vzpodbujali k branju, spregovorili smo o knjigah, o pomenu branja, o tem, kako je čas za branje potrebno načrtovati. Učenci so priznali, da so v času šolanja na daljavo brali zelo malo ali nič, saj so bile knjižnice zaprte. Učenci so obljubili, da bodo med počitnicami prebrali vsaj eno knjigo.

f) V oktobru učence povabimo, da zapišejo svoje misli o knjižnici:

• Zelo rada grem v knjižnico. V naši knjižnici je več kot 22.000 knjig. Vedno si izposodim dve knjigi. Doma bereva skupaj s sestrico. Knjižnica je zelo lep prostor na šoli. (Sara)
• Knjižnica mi je všeč, ker je v njej veliko lepih knjig, iz katerih se lahko veliko naučiš. Naša knjižnica je najboljša. (Lan )
• Naša šolska knjižnica mi je zelo všeč, ker je taka majhna, v njej se počutiš lepo in najdeš mir. Imamo tudi zelo prijazno knjižničarko, ki ti pomaga najti vse knjige. Meni so najljubše pesmice, ker imajo zanimive rime. (Filip)
• V naši knjižnici mi je lepo, saj ima veliko knjig. Imamo tudi lepe kavče, kjer lahko sedimo in beremo knjige. Trenutno mi ni všeč, da moramo nositi maske. Knjige berem tudi doma. V knjižnici se lahko sprostimo in imamo mir. (Lisa)
• Naša knjižnica je lepo urejena. Rad hodim v njo. Tam si lahko izposodim knjige ali kakšno pesmarico. (Nik)
• Rad berem stripe, zato zelo rad obiskujem knjižnico. Prebral sem nekaj knjig, ki so bile zelo lepe. Želim si, da bi več ljudi razumelo pomen branja. Zelo rad imam knjižnico. (Lukas)

ZAKLJUČEK

Lepo se je srečati in biti z učenci, ki imajo radi šolsko knjižnico, knjige, branje. Prihodnost je …

Reformacija je v današnje slovenske dežele prinesla knjižni jezik. Njegov ustanovitelj Primož Trubar je bil velik vizionar ‒ pisal je knjige za bralce, ki jih še ni bilo, in govorce tega jezika, ki še niso imeli zavesti o skupnosti, označil za Slovence.

Dan reformacije, ki je državni praznik od leta 1992, je namenjen ohranjanju spomina na to prelomno versko, politično in kulturno gibanje, ki je v današnje slovenske dežele prineslo tudi knjižni jezik. V posamičnih rokopisih lahko že prej najdemo slovenski govorjeni jezik, a kako ta jezik zapisati, mu postaviti pravila, izbrati pisavo, in se odločiti, katero različico govorjene besede izbrati, je bil velik korak. Prvi se ga je lotil duhovnik Primož Trubar.

Več: https://www.rtvslo.si/slovenija/da-bi-zavest-o-pomenu-reformacije-in-vizionarskem-trubarju-prisla-med-mlade/599206, 31. 10. 2021

Več: Protestanti, ki so nas naučili pisati in brati v slovenščini

https://www.delo.si/novice/slovenija/protestanti-ki-so-nas-naucili-pisati-in-brati-v-slovenscini/

Čas šolanja na daljavo je pustil posledice pri učencih. Brali so manj ali nič, saj so bile knjižnice zaprte.

Čas pred jesenskimi počitnicami smo tako izkoristili, da smo učence 8. in 9. razreda vzpodbujali k branju, spregovorili smo o knjigah, o pomenu branja, o tem, kako je čas za branje potrebno načrtovati.

Učenci so obljubili, da bodo med počitnicami prebrali vsaj eno knjigo.