Danes smo v knjižnici priredili božično čajanko, kjer smo se ob branju knjige Božič! Božič!, ki govori, kako božič praznujejo različne živali, srkali božični čaj in uživali v prazničnih piškotih.

Torkovo jutro, 13. 12. 2022, smo strokovni delavci preživeli drugače, na praznični knjižno-umetniški čajanki, na kateri smo predstavili literarno, oblikovalno, likovno in glasbeno ustvarjanje naših učiteljev. Svoje ustvarjanje so predstavili Lilijana Sreš (pesmi), Sonja Tamše (pesniška zbirka), Feri Poredoš (likovna dela), Maša Mlinarič (likovna dela in lončeni izdelki), Miha Kavaš (glasba), Jasmina Štaus Žižek (lončeni izdelki) in Janja Žalik Jerebič (knjigi).

Najprej smo prisluhnili predstavitvi in si nato v šolski knjižnici ogledali razstavo razstavljenih del. Bilo je praznično, toplo in prijetno vzdušje. Nad razstavo so bili navdušeni tudi učenci, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali ustvarjanje svojih učiteljev.

Učenci so veseli, ko lahko uro slovenščine preživijo v šolski knjižnici. Z učenci 9. a smo se pogovarjali, kdaj so nazadnje brali, kaj delajo ob večerih in se znova spomnili na to, da je čas za branje potrebno načrtovati.

Učenci so si izposodili knjigo za domače branje in obljubili, da bodo ob večerih ob vseh prostočasnih aktivnostih vzeli v roke tudi knjigo. V šolski knjižnici jim vedno znova želimo sporočiti, da je čas s knjigo lahko najboljši čas.

Zdravnik David Zupančič je v knjigi Življenje v sivi coni združil svoja razmišljanja iz obdobja epidemije covida-19, kot ga je doživljal kot specializant infektologije v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.

Veliko se je ukvarjal s stresom in anksioznostjo, raziskoval je o tem, kako se spočiti, odklopiti in ne izgoreti, spraševal pa se je tudi o tem, kako ostati motiviran v obdobju, ki je bilo na eni strani prežeto z veliko dela ter na drugi strani z različnimi zapisi, ki so se o zdravnikih, zdravstvu in stroki pojavljali na družabnih omrežjih. (Vir: https://www.delo.si/kultura/knjiga/naj-knjiga-leta-zivljenje-v-sivi-coni-davida-zupancica/?fbclid=IwAR3qp4B0smp5-0tMRHEiDkBY6p3CST8ND-QQWib8t3KB3QprbUZHP7V0ylw, 5. 12. 2022)

Vabljeni k branju!

Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship) in Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije sta nas tudi letos povabila k praznovanju v oktobru, ki je mednarodni mesec šolskih knjižnic. Na OŠ Beltinci se praznovanju pridružujemo že več kot desetletje.

Letos so dejavnosti potekale pod geslom Branje za globalni mir in življenje v harmoniji. Iskali smo povezavo med knjigami, branjem, šolskimi knjižnicami in tem, da lahko skupaj soustvarjamo mir in življenje v harmoniji. S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic smo posebej spodbujali obiskovalce k razmišljanju, da je šolska knjižnica prostor miru, strpnosti in razumevanja med vsemi.

S skrbno načrtovanimi dejavnostmi smo učence spodbujali, da bi med mnogimi aktivnostmi izbirali tudi branje, ki je vseživljenjska in odlična prostočasna dejavnost.

a) V oktobru naši prvošolci postanejo člani šolske knjižnice. Ob zgodbi Urše Krempl Racman in knjiga se naučimo, za koga pravimo, da požira knjige in zakaj je branje pomembno. Učenci so spoznali pravila vedenja in izposoje gradiva v knjižnici, najbolj veseli pa so bili samostojnega iskanja knjige za branje doma. Na OŠ Beltinci je v letošnjem šolskem letu 64 prvošolcev.

FOTO 1: 1. c prvič skupaj v šolski knjižnici

b) Vsi učenci razredne stopnje s  svojimi razredniki oz. razredničarkami in učenci predmetne stopnje s svojimi učiteljicami slovenščine ali razredniki so preživeli vsaj eno uro v šolski knjižnici, kjer smo se pogovarjali o pomenu branja v vsakdanjem življenju. Učenci so si izposodili tudi knjigo domačega branja oz. knjige za prostočasno branje.

FOTO 2: Pogovori o pomenu branja v vsakdanjem življenju

c) Veseli nas, da smo lahko letos brez zdravstvenih omejitev začeli z izvajanjem interesnih dejavnosti v šolski knjižnici. V bralni projekt Naša mala knjižnica se je vključilo kar nekaj učencev 4. in 5. razreda. Veselimo se literarnih srečanj in pogovorov o prebranih knjigah. Tudi člani knjižničarskega krožka so začeli urejati knjižnično gradivo in spoznavati knjižnični red.

FOTO 3: Učenci, vključeni v mednarodni bralni projekt Naša mala knjižnica

FOTO 4: Člani knjižničarskega krožka

č) Knjižnica mora imeti prostor za tiho branje. Mi imamo prostorni čitalnico z bralno klopjo, kamor vsak dan učenci prihajajo brat v času, ko čakajo na kosilo, pouk izbirnih predmetov ali popoldanske dejavnosti.

FOTO 5: Domače ali prostočasno branje

d) Čas pred jesenskimi počitnicami smo izkoristili, da smo učence 7., 8. in 9. razreda vzpodbujali k branju, spregovorili smo o knjigah, o pomenu branja, o tem, kako je čas za branje potrebno načrtovati. Učenci so opisovali svoj prosti čas. Dobro je, da vanj vključimo tudi branje. Učenci so si izposodili knjigo domačega branja. Obljubili so, da bodo ob večerih našli čas tudi za branje.

FOTO 6: V 4. razredu bomo brali Slovenske ljudske pravljice

FOTO 7: V 8. razredu bomo brali Zgodbe o Prešernu.

e) V sredo, 12. 10. 2022, je v šolski knjižnici OŠ Beltinci potekala predstavitev zbirke slovenskih ljudskih pravljic v lahkem branju. Knjige nam je predstavila Ingrid Babič Podržaj, ena od avtoric, ki je kot profesorica defektologije zaposlena v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu. Avtorica je spregovorila o pomenu branja in o dostopu do informacij za vse ljudi, poudarila pa predvsem značilnosti lahkega branja.

V zbirki je izšlo 7 izbranih slovenskih ljudskih pravljic: Pastirček, O povodnem možu, Bela kača s kronico, Deklica Veka, O treh grahih, Zdravilno jabolko in Zlata ptica.

FOTO 8: Predstavitev knjig lahkega branja

f) V oktobru učence povabimo, da zapišejo svoje misli o knjižnici. Učenci 9. razreda so izdelali plakat s pregovori o branju in uredili bralni kotiček v učilnici slovenščine s čudovito mislijo: Bralec živi tisoč življenj, preden umre. Človek, ki nikoli ne bere, živi samo eno.

FOTO 9: Devetošolci z učiteljico slovenščine Nado Forjan

FOTO 10: Bralni kotiček

g) Učenci 4. in 5. razreda so razmišljali o tem, kaj in zakaj radi berejo.

– Zelo rada sem brala Kravico Katko. Izposojala sem si jo v 1. razredu. Še zdaj se tega spominjam. Zdaj rada berem knjige o Robinu Hoodu. (Tanja Vnuk, 4. b)

– Zelo rada berem, vsak večer in ko sem žalostna. Zelo rada imam romantične in pustolovske knjige. Naša knjižnica mi je všeč, ker je zelo velika in se v njej ne moreš izgubiti. (Loti Vedenik, 4. c)

– Zelo rada berem knjige. Vsak večer jih berem. V knjižnici mi je lepo, saj rada berem. (Julija Kranjec, 4. c)

– Branje imam zelo rada. Ko berem, okoli sebe nič ne slišim, ker sem potopljena v branje. Najraje berem tiste knjige, ki so napete in polne pustolovščin. Knjižnica OŠ Beltinci ima na izbiro veliko knjig. naša knjižničarka je zelo prijazna, zato mi vedno pomaga poiskati knjigo, ki je ne najdem. (Ema Glavač, 5. c)

– Berem zelo rada. Najraje ima napete knjige. Ko berem, mi je težko, da bi odložila knjige. V naši knjižnici je veliko izbire. Ko ne najdem knjige, vprašam knjižničarko in ona mi z veseljem pomaga in skupaj poiščeva knjigo. Najraje berem ob vikendih, zvečer in pozimi. (Kaja Erjavec, 5. c)

h) V oktobru smo zbirali tudi ilustracije knjižnice in fotografske utrinke, ki smo jih objavljali na blogu šolske knjižnice: http://knjiznica.osbeltinci.si/.

i) Otroški pevski zbor OŠ Beltinci, ki ga vodi učitelj glasbene umetnosti Miha Kavaš, se je v oktobru naučil zapeti pesem Toneta Pavčka z naslovom Dežela branja, ki jo je uglasbil Lojze Kranjčan.

FOTO 11: Učenci otroškega pevskega zbora pojejo pesem o branju

ZAKLJUČEK

V šolskem letu 2022/23 OŠ Beltinci obiskuje 607 učencev. Dogajanje v naši knjižnici je vsak dan zelo pestro. Veseli smo, da delujemo brez omejitev, da izposoja knjig poteka brez težav in da knjižnica živi.

Skupina 9. razreda je v oktobru skrbela za bralni kotiček in ga opremila z odlično mislijo o branju: Bralec živi tisoč življenj, preden umre. Človek, ki nikoli ne bere, živi samo eno.

Knjižnica mora biti topel in varen prostor. Tu se morajo uporabniki knjižnice dobro počutiti. V knjižnici lahko počnemo marsikaj: se učimo, izdelujemo plakat, se družimo, beremo …

Z učenci 9. razreda smo se danes pogovarjali, katere prostočasne dejavnosti izbirajo ob večerih. Pogovarjali smo se, da je dobro, da izberemo tudi branje. Predstavili so tudi plakat z mislimi o branju, ki so ga pripravili pri uri slovenščine. Plakat bo krasil steno šolske knjižnice.

Učenci so si izposodili knjigo za domače branje, ki jo bodo prebrali med jesenskimi počitnicami.

Danes smo imeli priložnost opazovati prav poseben pojav na nebu. Luna je delno zakrila Sonce in tako je nastal delni sončni mrk. Ta zanimiv dogodek smo si seveda ogledali tudi z dvorišča naše šole. Seveda s pomočjo prav posebnih očal, saj lahko gledanje v Sonce brez ustrezne zaščite, poškoduje oči.

Sončni mrk sicer nastane, ko pride Luna med Zemljo in Sonce ter vrže senco na naš planet. Ko Luna popolnoma zakrije Sonce, govorimo o popolnem mrku, tokrat pa smo bili priča delnemu sončnemu mrku. Pri nas smo bili deležni okoli 36-odstotnga mrka in smo ga lahko spremljali od 11.18 do 13.24. Prebivalci Kazakstana pa so lahko tokrat občudovali kar 82-odstotni mrk.

Če ste zamudila tokratni delni sončni mrk, si lahko naslednjega popolnega ogledate šele leta 2081. A naj vas potolažimo, da bo do takrat vidnih še kar nekaj delnih sončnih mrkov. (Besedilo in foto: Janja Žalik Jerebič)

• 

Danes sta uri slovenščine v knjižnici preživeli dve skupini osmošolcev. Pogovarjali smo se o preživljanju prostega časa. Dobro je, da vanj vključimo tudi branje. Učenci so si izposodili knjigo domačega branja. Obljubili so, da bo ob večerih našli čas tudi za branje.