So učenci, ki vsakodnevno prihajajo v knjižnico. Vračajo knjige, si izposojajo nove, brskajo po policah, odkrivajo knjižne zaklade, se družijo. Veselje jih je opazovati. Želimo si, da njihova vnema ne popusti tudi v višjih razredih.

ZGODBE SO KRILA, KI TE VSAK DAN PONESEJO KVIŠKU.

Branje je svoboda. Branje je dih.

Branje ti odpre nov pogled na naš svet in te povabi v svetove, od koder sploh nočeš oditi.

Branje tvojemu duhu ponudi priložnost za sanje.

Pravijo, da so knjige prijateljice za vse življenje; strinjam se s tem.

Ti kot popolno vesolje rasteš le z branjem.

Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku, zato poišči knjige, ki nagovarjajo tvojega duha, srce, um.

Zgodbe so lek. Zdravijo. Tolažijo. Navdihujejo. Učijo.

Blaženi, ki pripovedujejo in ki berejo in ki poslušajo. Blažene knjige. Lek so za boljši, svetlejši svet.

Mahsi cho. Najlepša hvala.

V aprilu praznujemo pomembna praznika, povezana s knjigo:

– 2. april–mednarodni dan knjig za otroke, rojstni dan Hansa C. Andersena;

– 23. april–svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Ob letošnjem 2. aprilu smo posebej povabljeni k spoznavanju knjižne zbirke Sinji galeb, ki letos praznuje 70 let. Druga bralna spodbuda je namenjena pisateljici Eli Peroci, letos mineva 100 let od njenega rojstva. Mineva tudi 100 let od rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha, zato so za rdečo nit letošnjega praznovanja izbrani njegovi verzi:

Zakaj ne nosite v dlaneh
svojih src, ljudje?
Zakaj vam niso vpisane v očeh
vaše misli in želje?
Kajti prav v teh dneh,
ko je vsaka slutnja greh,
ko si vsak želi uteh
in skriva vsak po svojih se poteh,
prav v teh, prav v teh usodnih dneh
bi morali nositi vsi srca v dlaneh …
In kadar bi se zavedeli,
kaj naš up velja,
kaj velja naš težki boj,
da ni malo naših,
da nas je nebroj!
Ljudje,
če v vaših bi očeh razbral,
po kakšnih hodite poteh,
in če vsakdo od vseh srca
na dlaneh bi dal,
da človek bi človeka prepoznal,
takrat bi v hipu
stari svet propal …

Ustvarjalen mesec april želim vsem! Dobrodošli v šolski knjižnici!

Neizmerno veseli nas, da se mnogi učenci odločijo, da jutra pred poukom preživljajo v knjižnici. Ponavljajo učno snov, delajo domače naloge, si pripravljajo učne pripomočke, izdelujejo plakate, berejo.

E-publikacija o dogodkih v slovenskih šolskih knjižnicah v oktobru 2021, ki je mednarodni mesec šolskih knjižnic, je dokaz, da šolskim knjižnicam, kljub zdravstveni krizi, ni zmanjkalo pristopov, in svežih idej za popestritev dogajanja v šolskih knjižnicah. Tudi poročilo s fotografijami o dogodkih iz naše knjižnice je na strani 92.

Povezava do publikacije:

21. februarja praznujemo mednarodni dan maternega jezika z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti.

V Sloveniji imamo tri uradne jezike: slovenščino, madžarščino in italijanščino.

 Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.

“Pravijo: majhen narod, majhen jezik. Resnica pa je drugačna. Jezik ni ne velik ne majhen, je sam v sebi popoln, ko izraža in ubeseduje človeka in življenje. Je popoln bodisi kot molitev ali kletev, ko izpoveduje ljubezen ali preti s sovraštvom, je svoj posebni glas, prepoznaven in enkraten, kakor je samosvoj in enkraten vsak človek. Je glas med številnimi glasovi narodov sveta, svojski, edinstven, kot je vsak človek, vsak posameznik v milijardni množici ljudi.”

Tone Pavček

“Če se pogovarjaš s človekom v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin. Če pa se s človekom pogovarjaš v njegovem maternem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce.”

Nelson Mandela

V februarju posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl 8. februarja 1849 v Kranju. Dan njegove smrti od leta 1945 po posebnem odloku Slovenci praznujemo kot kulturni praznik. Prepričana sem, da med nami ni nikogar, ki se ne bi srečal s Prešernovo pesmijo in poznal utrinkov iz njegovega življenja. Njegova podoba in fotografija rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem sta trdno zasidrani v naš spomin.

Njegovi verzi iz Sonetnega venca, Gazel, Krsta pri Savici, Zdravljice, Sonetov nesreče, Zdravljice in mnogih drugih, so najlepši in največji dosežki slovenske poezije, ki pogosto odzvanjajo v naših mislih ali zazvenijo na mnogih prireditvah. Iz njegovih pesmi lahko čutimo krike bolečine in vriske veselja. Pesmi je sam z razlogom poimenoval “mokrocveteče rožce poezije”, zbrane so v edinstveni in neponovljivi pesniški zbirki Poezije in so največji literarni zaklad slovenskega naroda.

Prešeren je bil zelo občutljiv človek. Življenje mu ni prizanašalo. Imelo je lepe trenutke, še več je bilo bridkih. Pretentalo ga je za srečo, ki si jo je najbolj želel – ljubezen žene, ki je bila nedosegljiva in prepovedana. Celotno svoje, relativno kratko življenje se je boril za lastno eksistenco. In ko se je slovenski narod začel prebujati, je ustvaril Zdravljico, njena 7. kitica je danes slovenska himna. Izraža ljubezen do slovenskega človeka, naroda, domovine in vsega človeštva. Gre za univerzalne vrednote: mir, svobodo, prijateljstvo, razumevanje, lepoto življenja, zato je Prešeren lahko ali pa bi moral biti blizu vsakemu izmed nas.

Vir: https://www.travel-slovenia.si/france-preseren/, 4. 2. 2021

Samo umetnost lahko narodu oplemeniti njegovo podobo in jo ohrani na skupnem portretu zgodovine narodov. Če bomo izgubili umetnost, bomo izgubili vse. (V. Möderndörfer)

Vir: FB, KUD Sodobnsot, 12. 1. 2022

Vir: FB, Dlan mi diši po tebi, 24. 12. 2021