Na nekem gradu so nasejali njivo z repo. Ali glej! Iz tolikih zrn je zrasla ena sama in tako debela, da take še niso videli. Jo bodo lahko sploh izpulili? Prisluhnite…
Pripoveduje Vesna Jevnikar, igralka Prešernovega gledališča Kranj.
Vir: https://www.youtube.com/watch?fbclid=IwAR2G5Iogx19BQNfCw82Cl9QH5TGD7kVk5__Lf8HbfS6iGDF7aMs5v9YJ5GM&v=FutwylafUDg&feature=youtu.be, 7. 1. 2021
Sin revne ženice se s tremi prisluženimi krajcarji odpravi po svetu. Usmiljenemu mladeniču priskočijo na pomoč živali, kmalu pa dobi v dar tudi čudežni prstan, ki izpolni vse želje. Vendar kaj hitro ostane brez njega, le kaj se zgodi potem?
Prisluhnite …
Pripoveduje Borut Veselko, igralec Prešernovega gledališča Kranj.
Vir: https://www.youtube.com/watch?fbclid=IwAR1TEdkgdXbJXvxP0ZDAz1rZa7Ohi3TCcE4rTEKE1nli2MCw9DUfjKVITOo&v=4HKAUHEwNbw&feature=youtu.be, 6. 1. 2020
Mineva 30 let od plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo. Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane je pripravila spletno razstavo pregleda slovenske osamosvojitvene misli v knjigah, časopisih, na plakatih, razglednicah in drugih dokumentih iz njihove zbirke.
Vredno branja in ogleda!
Vlada Republike Slovenije je v sredo, 30. 12. 2020, zaradi epidemioloških razmer v državi sprejela odločitev o podaljšanju ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19. V skladu z okrožnico MIZŠ bodo šole izvajale izobraževanje na daljavo tudi v tednu od 4. 1. 2021 do 8. 1. 2021.
V šolski knjižnici si lahko tudi od danes naprej izposodite knjige s predhodno najavo, in sicer tako, da mi svoje bralne želje sporočite po elektronski pošti: cvetka.rengeo@osbeltinci.si ali na tel. številko: 541 31 10. Z veseljem vam bom pomagala pri izbiri. Najavo knjig bom po telefonu sprejemala vsak ponedeljek ali sredo od 8.00 do 10.00.
Knjige boste prišli prišel iskat h GLAVNEMU VHODU V ŠOLO vsak ponedeljek in vsako sredo v času od 10.30 do 11.30 v skladu z vsemi higienskimi priporočili (zaščitne maske, medsebojna razdalja) .
Voščim z izposojenimi besedami (ker sama ne bi znala tako lepo povedati) iz knjige Vilinski simboli avtorice Maye Peron:
“Kar ob koncu resnično šteje, so:
Dom. Družina. Spoštovanje.
Toplina. Prijaznost. Notranji mir. Iskrice v očeh.
Pasje šapice v naročju.
Strast in ljubezen.
Naj vam v čakanju na pravi trenutek nikar ne zmanjka časa.”
Mirne božične praznike, zdravja, veliko dobrega in lepega v letu 2021 iskreno želim!
Danes mineva 30 let od plebiscita, na katerem smo Slovenci odločali o odcepitvi od Jugoslavije in samostojni državi. Na njem se je večina volivcev izrekla za samostojnost.
Spomini na plebiscitni dan:
https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/plebiscit-je-uspel-veselje-se-lahko-zacne/545786
Vir: https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/plebiscit-je-uspel-veselje-se-lahko-zacne/545786, 23. 12. 2020, 23. 12. 2020
Danes slavi 90. rojstni dan pesnica, prevajalka, novinarka in urednica Neža Maurer, leta 1987 dobitnica nagrade Prešernovega sklada, leta 2010 pa za opus, s katerim je neizbrisno vplivala na žlahtnost slovenske poezije, jezika in kulture, oziroma za posebne dosežke na področju poezije nagrado zlatnik poezije za življenjsko delo.
Neža Maurer se je rodila decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli, tam je obiskovala osnovno šolo, kot je zapisala sama, »do četrtega razreda slovensko, med okupacijo pa nemško«. Po drugi svetovni vojni je končala učiteljišče v Ljubljani, poučevala v Črnem Vrhu nad Idrijo, pozneje je končala še študij na višji pedagoški šoli in poučevala slovenščino na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici, pozneje je vpisala še izredni študij slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1960.
Slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja, avtorica dolgega niza knjig za odrasle, mladino in otroke je leta 1967 prejela Tomšičevo nagrado za novinarsko delo (potopis), leta 1989 Prešernovo nagrado Gorenjske za literaturo, leta 1991 Groharjevo nagrado za življenjsko delo, leta 2013 Levstikovo nagrado za življenjsko delo, po izboru revije Jana so ji podelili tudi naziv Slovenka leta 2008.
Vir: https://www.delo.si/kultura/knjiga/velik-soncen-dan/?fbclid=IwAR193j3-7jBnvlUgAM6yiBO51fiTobCIWDZbx9bOojAn0M6oQc-XObVWXRY, 22. 12. 2020)
Slovenska ljudska pravljica Kako so pulili repo je zelo znana. Vedno smo jo brali v jesensko-zimskem času.
Pripoveduje jo igralka Prešernovega gledališča Kranj Vesna Jevnikar.
Vir: https://www.youtube.com/watch?fbclid=IwAR2LtTHja5hEVPDMRUOQDLJwoGjGVYxXCWly2DvUBoNk8kEH7SzE4j9cgCo&v=FutwylafUDg&feature=youtu.be, 21. 12. 2020
Da, ker:
• z njim pridobivamo bralne sposobnosti,
• širimo in poglabljamo besedišče,
• z branjem leposlovja razvijamo sposobnosti vživljanja v druge osebe in obdobja, sposobnost poslušanja in prepričevanja,
• branje nas osredotoča, umirja in vadi v dolgotrajnejšem vzdrževanju pozornosti,
• otroci, ki jim starši berejo v otroštvu, so v šoli in poklicnem življenju praviloma bolj uspešni od otrok, odraslih v nebralnih družinah,
• med bralci je več uspešnih in zadovoljnih ljudi kot med nebralci,
• branje je napor in tudi užitek, ko ga usvojimo,
• branje v tujem jeziku je okno v nov svet , od koder se vidi tudi domov,
• zaslonski mediji nam sicer omogočajo v kratkem času obdelati ogromno informacij, ki pa imajo smisel le, če znamo razmišljati z lastno glavo,
• z branjem knjig se učimo misliti z lastno glavo in biti človeški do drugih, v nasprotnem primeru lahko drugi manipulirajo z nami.
Dr. Miha Kovač
Vir: shorturl.at/lD034, 18. 12. 2020
»Knjiga in njen bralec sta žlahtni par, ki mu potovanje v svet prinaša nepozabna doživetja. Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa, in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge. Smeh na njegovi poti je veder, vsakršna jeza ga ne greni, ampak vzpodbuja. Vsaka pot mu prinese novo prtljago, ki mu ni v breme, pač pa ga dela lahkega in ga vabi, da potuje znova in znova.«
Slavko Pregl