Zaradi šolanja na daljavo so vsa tekmovanja iz znanja odpovedana in prestavljena. Posredujem povezavo do pogovora z avtorji knjig za Cankarjevo tekmovanje. Naj vam bo v pomoč pri razumevanju knjige.
Sebastjan Pregelj – Deček Brin na domačem kolišču
Mate Dolenc – Kako dolg je čas
Prof. dr. Igor Saksida v pogovoru s pisateljem Matetom Dolencem (Vir: FB – Sekcija šolskih knjižnic, 9. 11. 2020)
Dragi učenci, spoštovani starši!
V času ponovnega šolanja na daljavo od ponedeljka, 9. novembra 2020, za katerega zaradi zdravstvenih razmer ne vemo, kako dolgo bo trajalo, bo šolska knjižnica ponovno namesto v živo zaživela na spletu. Vsak dan boste lahko našli na blogu šolske knjižnice uporabne e-povezave s področja knjižnic, knjig, branja, strokovnih revij, revij za otroke, učbenikov, izobraževalnih oddaj … Vsa tekmovanja so odpovedana in prestavljena. Na blogu bodo objavljena tudi mnoga e-gradiva kot priprava na tekmovanja.
Verjamem, da boste našli kaj uporabnega zase, za svoje šolsko delo in splošno razgledanost.
Dostopna sem tudi na e-naslovu: cvetka.rengeo@osbeltinci.si. Vesela bom vaših vprašanj, pobud in pozdravov. Predvsem pa verjamem, da si vsi skupaj najbolj želimo zdravja in umiritve trenutnih razmer in da se bomo kmalu srečali v šoli.
Naj vam šolska knjižnica ostane blizu. Ostanite zdravi!
Dan reformacije, ki ga zaznamujemo 31. oktobra, obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, Slovenci pa na ta dan praznujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika.
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku ‒ Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik.
Letos pa mineva tudi 500 let od rojstva Adama Bohoriča, avtorja prve slovenske slovnice. (Vir: https://www.rtvslo.si/slovenija/ernisa-treba-je-gojiti-vesoljno-bratstvo-in-sestrstvo-in-sicer-danes-ne-sele-jutri/540837, 1. 11. 2020)
Oglejte si odličen prispevek novinarja Boštjana Rousa z naslovom Vezi med Bohoričem in Dalmatinom : https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174729159?s=mmc
(Vir: https://www.rtvslo.si/slovenija/ernisa-treba-je-gojiti-vesoljno-bratstvo-in-sestrstvo-in-sicer-danes-ne-sele-jutri/540837, 1. 11. 2020)
Oktober je mednarodni mesec šolskih knjižnic. Letošnji je bil zelo drugačen. Novi koronavirus in zahteve, ki jih moramo upoštevati v šoli, pri delu v razredu in v šolski knjižnici ter vsakdanjem življenju so korenito spremenile tudi vse načrtovane dejavnosti v javnem in kulturnem življenju. Kljub temu nam je v začetku meseca, ko število okuženih še ni bilo tako visoko in ko se učenci predmetne stopnje še niso šolali na daljavo, uspelo izvesti nekaj ur v šolski knjižnici. Pogovarjali smo se o domačem branju, o pomenu vsakodnevnega branja, učenci pa so si izposodili knjige za branje doma.
Pri delu v šolski knjižnici upoštevamo priporočila zdravstvene stroke. Učenci 1. razreda so postali člani šolske knjižnice in si začeli redno izposojati slikanice za branje doma. Tudi učenci od 2. do 5. razreda so si začeli redno izposajati knjige za prostočasno branje in Bralno značko. Tudi nekateri učenci predmetne stopnje so si izposodili vsaj eno knjigo domačega branja. Začeli smo z branjem knjig za tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Nekateri bralni načrti bodo, žal, morali počakati, npr. branje v Naši mali knjižnici, projekt Rastem s knjigo in obisk Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti.
Ne vemo, kaj nam bo prinesla prihodnost. Ne vemo, če oz. kdaj bomo znova stopili na tirnice, po katerih smo hodili nekoč. Zanesljivo pa lahko pritrdimo misli Matta Haiga iz knjige Zapisi o živčnem planetu, ki pravi: Branje ni pomembno, ker bi ti pomagalo do službe. Pomembno je, ker ti daje prostor, da obstajaš onkraj dane resničnosti. Tako se ljudje povezujejo. Tako se umi prepletajo. Sanje. Empatija. Razumevanje. Beg. Branje je ljubezen v akciji.
22. oktobra 1911 se je v Horjulu rodila Kristina Brenk (tudi Kristina Brenkova), rojena Vrhovec, pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica. Umrla je 20. novembra 2009 v Ljubljani.
Otroštvo je preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole. Šolanje nadaljevala v Mariboru, končala je meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila brez redne zaposlitve in se je preživljala z inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil med vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala do konca italijanske okupacije. Do osvoboditve, leta 1945 je skrbela za zaščito otrok borcev in zaprtih. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, v letih 1949−1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižica, Zlata ptica, Zvezdica, Mladi oder, Lutkovni oder. Bila je med ustanovitelji tekmovanja za Bralno značko. Njen mož je bil filmski zgodovinar in pedagog France Brenk. Njun sin je psiholog Klas Matija Brenk. In njena vnuka Aljaz Matija Brenk in Brina Brenk.
V času študija je pisala igrice, pesmi in zgodbe za šolski časopis. Pred drugo svetovno vojno je objavljala v Ljubljanskem zvonu in Sodobnosti. Po vojni je objavljala v mladinskih revijah Vrtec, Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Pionir, Akademski glas, Naš rod, Gruda in na radiu ter v knjižnih izdajah. Prvi prevod Burka o jezičnem dohtarju je objavila leta 1935 skupaj z Emilom Smaskom. Svoje prvo avtorsko delo z naslovom Golobje, sidro in vodnjak je objavila leta 1960. Slovenska mladinska književnost je po njeni zaslugi postala predmet literarne vede in predmet poučevanja na fakultetah v Sloveniji.
Snov za svoja dela je jemala iz spominov na otroštvo in dom, NOB ter iz ljudskega izročila. Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov). Leta 2001 je izšla antologija kratke proze Obdarovanja.
Vir: https://rb.gy/ri6pwb, 22. 10. 2020
V pomoč pri pripravah na Cankarjevo tekmovanje je založba Miš pripravila pogovor s Sebastijanom Pregljem o knjigi Deček Brin na domačem kolišču in Igorjem Karlovškom o knjigi Pobeg.
Knjigi berejo učenci 4. in 5. razreda oz. 6. in 7. razreda za letošnje Cankarjevo tekmovanje.
Lahko si ga ogledate na povezavi:
Vir: https://rb.gy/4d3gaz, 22. 10. 2020
Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije in preprečevanja prenosa okužb s SARS-CoV-2 se začasno, v tednu od 19. 10. 2020 do 23. 10. 2020, v osnovnih šolah vzgojno-izobraževalno delo izvaja prilagojeno in sicer:
– učenci od 1. do vključno 5. razreda, tj. razredna stopnja, se izobražujejo v šoli,
– učenci od vključno 6. do 9. razreda, tj. predmetna stopnja, se izobražujejo na daljavo.
Šolska knjižnica ostaja odprta za učence razredne stopnje. Izposoja poteka po že znanih priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
Ostanimo zdravi! Vse ostalo bo že!
Letošnje geslo »Iskanje poti do zdravja in dobrega počutja« poudarja povezavo med knjigami, branjem, šolskimi knjižnicami in dobrim počutjem.
S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic spodbujamo k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje.
Ideje za dejavnosti:
Na spletni strani šolske knjižnice/šole predstavimo mednarodni dan šolskih knjižnic. Učencem in strokovnim delavcem šole spregovorimo o pomenu šolskih knjižnic za učenje in poučevanje.
Spodbujajmo branje na najrazličnejše načine:
– z učenci pripravimo pravljični dogodek,
– organiziramo pogovor o prebranih knjigah,
– izberimo in berimo najljubšo pesem,
– najdimo čas in učno snov za glasno branje (vsaj 10 minut),
– učenci naj pripravijo priporočilni seznam treh slovenskih knjig,
– obisk druge knjižnice, npr. srednješolske, splošne,
– ureditev knjižnega kotička po učilnicah,
– navajanje virov in literature (za učence 3. triletja),
– napišimo pesmi, kratke zgodbe na temo “knjižnica”, napišimo ocene knjig,
– predstavimo pisatelja ali pesnika in svojo najljubšo knjigo.
Likovne dejavnosti : rišemo junake iz knjig. Si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico?
Fotografske dejavnosti: JAZ ♥ šolsko knjižnico in branje.
»Če ne bomo brali, nas bo pobralo,« je zapisal pesnik T. Pavček.
Berimo vsak dan in praznujmo skupaj!
Od 24. do 26. 9. 2020 je potekalo v Murski Soboti jubilejno 25. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, v okviru katerega poteka tudi podelitev večernice, nagrade za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno literarno delo preteklega leta. Letos jo je prejel Andrej Rozman Roza za pesniško zbirko Rimuzine in črkolazen.
V okviru literarnega srečanja nekatere pomurske vrtce, osnovne in srednje šole obiščejo avtorji, ki pišejo za otroke in mladino. Na naši šoli smo teh obiskov vedno veseli, saj je to enkratna priložnost, da učenci spoznavajo slovensko mladinsko književnost, delo pisateljev in pesnikov ter njihovo ustvarjanje.
V petek, 25. 9. 2020, sta nas obiskala pesnik Ervin Fritz, ki je predstavil svoje ustvarjanje učencem od 6. do 9. razreda, bral iz svoje zadnje pesniške zbirke Savinjčanke: pesmi v savinjskem narečju, ki odstirajo grenko-sladke spomine na pesnikovo otroštvo in mladost po 2. svetovni vojni, ter pisatelj Sebastijan Pregelj, ki je učencem 4. in 5. razreda predstavil svojo knjigo Deček Brin na domačem kolišču, ki jo berejo za letošnje Cankarjevo tekmovanje.
Veseli smo vsakoletnih literarnih srečanj, ki nam jih v septembru prinaša Oko besede, saj je neposreden stik z literarnim ustvarjalcem vrhunski kulturni dogodek za dušo šolske knjižnice, za učence pa lepa in vzpodbudna izkušnja. Stik s kulturo v teh ne ravno lepih časih, ko naš vsakdan kroji virus, pa nas ohranja žive in je za nas in naše učence zelo pomemben.
France Bevk (17. september 1890, Zakojca pri Cerknem–17. september 1970, Ljubljana) se je rodil kot najstarejši izmed osmih otrok, po končani osnovni šoli se je v Kranju učil za komija, po učiteljišču v Gorici je nekaj let poučeval, v prvi svetovni vojni je bil vojak na vzhodni fronti, v Galiciji in Bukovini, po vrnitvi v domovino je kot novinar in urednik delal pri različnih časnikih in časopisih: Slovenec, Večerni list, Mladika, Goriška straža, Čuk na pal’ci, Naš glas …
Zaradi njegove kulturno-politične dejavnosti so ga Italijani preganjali, bil je konfiniran, še večkrat zaprt, nazadnje tik pred kapitulacijo Italije; ko je bil dva dni po kapitulaciji izpuščen iz zapora, je odšel v partizane.
Po vojni je imel številne pomembne kulturne in politične funkcije, predvsem pa je neumorno pisal spomine, črtice, novele, potopise, romane, scenarije, drame ter pesmi in prozo za mladino. Pisati je začel pred prvo svetovno vojno in se uveljavil kot vrhunski mladinski pisatelj (Lukec in njegov škorec, Pastirci, Pestrna …); v pisanju za odrasle je v ospredje postavljal nacionalno problematiko (Kaplan Martin Čedermac, Znamenja na nebu, Ljudje pod Osojnikom …).
Po številu knjig je naš najplodovitejši avtor, dolga desetletja je veljal za glasnika primorskega ljudstva in ljudskega pisatelja.
Vir: https://www.mladinska.com/knjige/leposlovje/france-bevk-od-pestrne-do-cedermaca?fbclid=IwAR2aq_wLdYLHaMbY6nh7k_Ta79ELGgfDLCU4Cm5a6pbRjyouCqeGIY7yzco, 17. 9. 2020
17. september je v Sloveniji dan zlatih knjig.