Delovanje šolske knjižnice v času ukrepov za preprečevanje bolezni COVID-19

Neuvrščeni

Delo šolske knjižnice bo do nadaljnjega potekalo po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer bomo upoštevali:

  • umivanje ali razkuževanje rok pred vstopom,
  • manjše število učencev naenkrat v prostoru (6 učencev),
  • obvezna uporaba maske,
  • zagotavljanje varnostne razdalje 1,5 m,
  • karantena knjig (3 dni),
  • izvajanje KIZ ur v rdeči dvorani, kjer je možno zagotoviti razdaljo, po dogovoru tudi v matični učilnici,
  • umivanje ali razkuževanje rok po obisku.

ODPRTOST KNJIŽNICE ZA IZPOSOJO GRADIVA

  • za učence predmetne stopnje: zjutraj od 7.10 do 8.10 in popoldan po rednem pouku, lahko tudi v času pouka (slovenščina ali razredna ura) po dogovoru
RAZREDDAN
6. r.ponedeljek
7. r.torek
8. r.sreda
9. r.četrtek
  • za učence razredne stopnje po urniku:
URAPONEDELJEKTOREKSREDAČETRTEKPETEK
0.     
1.5. b2. a1. c1. a4. c
2.4. b 5. c3. c3. b
3.3. a2. c   
4.1. b2. b5. a 4. a
5.     
6.     

Učenci in strokovni delavci lahko gradivo naročite tudi po elektronski

pošti: cvetka.rengeo@osbeltinci.si in ga prevzamete naslednji šolski dan pred začetkom pouka. Prosto gradivo preverite v sistemu Cobiss na naslovu: www.cobiss.si.

Gradivo je v knjižnici prosto dostopno, vendar se izogibamo pretiranemu listanju po knjigah. Čim manj se dotikamo različnih predmetov in površin.

V čitalniškem kotičku se ne zadržujemo. Trenutno bralne klopi ne uporabljamo. Delo v kotičkih za učence je omejeno na 4 mesta naenkrat.

Gradivo si lahko izposodijo učitelji tudi v učilnico in uredijo razredne knjižnice. To gradivo lahko  do vračila v knjižnico uporabljajo le učenci istega oddelka, knjig pa v tem primeru ne nosijo domov.

Upoštevajmo pravila! Hvala.

PRVI PREKMURSKI ČASOPIS

Neuvrščeni

Točno na današnji dan, pred natanko 145 leti (15. septembra 1875), je izšel prvi prekmurski časopis – Prijátel – za szlovenszke domorodce med Mürov ino Rábov. Zanimivo je to, da je pričel izhajati v Budimpešti. Njegov urednik je bil Prekmurec Imre Agustič/Augustič, ki je bil slovenski pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec.

Vsebina časopisa: madžarska politika, slovanski jug, kratke zgodbe, pesmi, stiki s Slovenci na Štajerskem. Časopis je bil poznan tudi med slovenskimi časopisi, znanih je več odzivov le-teh na Prijátela. Slovenski narod mu je npr. 1877 očital, da je usmerjen preveč protirusko, hkrati pa da ima preveč madžarskega duha in še »prisrčen ljubitelj Turkov« je; priznava pa zasluge Agustičevega časopisa za to, da se prekmurski Slovenci »začinjajo po malem zavedati, da so Slovenci in … jim je treba večje omike v svojem lastnem jeziku«.

Zadnja številka časopisa je izšla dva dni pred Agustičevo smrtjo, tj. 17. julija 1879. Z izdajanjem časopisa si je prizadeval za občutek povezanosti Prekmurcev s Slovenci onkraj Mure, kakor tudi za njihovo pravico do narodnostnega obstoja, lastnega jezika ter duhovnega in materialnega razvoja. (vir: Kamra, Slovenska biografija, Digitalna knjižnica Slovenije)

Vir: FB, Pokrajinski arhiv Maribor, 15. 9. 2020

Nacionalni mesec skupnega branja

Neuvrščeni

Letos Nacionalni mesec skupnega branja – NMSB 2020 poteka med 8. septembrom 2020 (mednarodni dan pismenosti) in 11. oktobrom 2020 (do zaključka Tedna otroka).

Z najrazličnejšimi dejavnostmi skušamo povečati zavedanje ljudi o pomenu in pomembnosti branja ter vse generacije spodbuditi k branju, izposoji in nakupu knjig.

Vir slike: https://nmsb.pismen.si/gradiva/, 9. 9. 2020

Naj bodo poletne počitnice tudi čas za knjigo

Aktualno
Bližina
Bližina,
ki predpisane razdalje ne potrebuje
in nas te dni še posebej razveseljuje,
se knjiga imenuje.
…
Skrivnost, ki jo za platnicami skriva,
je v času osamitve nadvse vabljiva.
Ne moreš se ji upreti,
moraš jo v roke vzeti.

Takrat lahno zadrhti,
liste razpne, da zadiši,
tu pa tam besedo, stavek odkrije,
da se ti toplo po duši razlije.

Še preden se zaveš,
bližino objema doživiš,
v novih dimenzijah živiš.
Govoriš, si poslušalec, gledalec,
čeprav si le bralec.

Spremlja nas, tudi ko je ni,
njeno sporočilo z nami živi.
…
Knjižničarji knjižnice odprite.
Knjige na svobodo spustite,
da jih bomo še drugi dobili,
bratsko si bomo znanje delili.

Silva Novljan
Pred svetovnim dnevom knjige, 19. 4. 2020

Zaključek bralnega projekta Naša mala knjižnica

Aktualno

Mednarodni projekt Naša mala knjižnica je že več kot desetletje namenjen spodbujanju branja in bralne pismenosti ter spoznavanju drugih kultur. Projekt, ki ga podpira Evropska komisija, je namenjen najmlajšim bralcem, od vrtca do 5. razreda osnovne šole.

Otroke skozi šolsko leto pospremi skrben izbor mladinske literature priznanih slovenskih in tujih avtorjev, v letošnjem šolskem letu 2019-2020 so to bile zanimive zgodbe v šestih izbranih knjigah iz Slovenije, Litve, Italije, Norveške in Estonije: Ida Mlakar Črnič: Tu blizu živi deklica, Jana Bauer: Ding dong zgodbe, Kestutis Kasparivičius: Kratke zgodbe, Alf  Proysen: Čajna ženička, Susanne Mattiangeli: Učiteljica, Piret Raud: Prismuknjene zgodbe.

Tudi učenci OŠ Beltinci so se letos ponovno vključili v branje v Naši mali knjižnici. Čeprav je naše dejavnosti prekinila epidemija, so učenke, ki so vztrajale do konca, opravile večino predpisanih dejavnosti in tako 22. junija 2020 prejele bralno priznanje. To so: Zarja Vereš, Jana Bugar Glavač, Nuša Škafar in Lea Mikič iz 5. razreda.

Sodelovanje v bralnem projektu Naša mala knjižnica spodbuja branje in otroško ustvarjalnost ter razširja znanje o avtorjih in ilustratorjih. Želimo si, da se branju v Naši mali knjižnici v naslednjem šolskem letu pridruži več učencev kot letos.

Hvalnica knjigam

Aktualno

Knjige so potovanja takrat, ko ne moreš potovati. Knjige so občutek bližine, ki je ne moreš izreči, ljudi povežejo bolj kot skupni sončni zahod ali druženje s prijatelji. Ko govoriš z nekom, ki je bral isto knjigo, je to druge vrste bližina, kot če govoriš o tv-seriji na Netflixu. Knjige se dotaknejo skrivnih prostorov v nas, soustvariš jih skupaj z avtorjem in vstopiš v poseben prostor, ki je samo tvoj in njegov.

Zato verjamem, knjige ne bodo odšle, knjige se bodo vračale vedno znova, tudi takrat, ko nas več ne bo. Odpirajo, povezujejo, vznemirjajo in aktivirajo našo domišljijo, ki je zaspala ob zoomih in tipkovnicah, vsakodnevnem hotenju in drsanju po zaslonih pametnih telefonov. Vse se spreminja, želja po doživljanju lepega skupaj ostaja.

Brez knjig me ne bi bilo, vsaj ne takšne, kot sem. Brez njih ne bi imela norih želja in fantazij, brez njih ne bi vedela, da nisem edina, ki čuti podobne melanholije, brez njih bi prepotovala pol manj sveta, bila bi oropana za razumevanje časov, smislov, znanja, magije besed. Brez njih ne bi poznala obraza mest, ki so me vedno vznemirjala, in brez njih ne bi vedela, kje živim in kje so moje korenine. (Vesna Milek)

Vir: https://www.delo.si/nedelo/hvalnica-knjigam-310584.html?fbclid=IwAR1tNVkqzMtOj1-0o9yaGgysf3LOcHK-fp_U76yKFtw32zpaMgLC6f7iCIE, 1. 6. 2020

Mala Alma na veliki poti tudi v naši knjižnici

Aktualno

Mladinska knjiga nam je podarila slikanico Mala Alma na veliki poti, ki nas uči o bogastvu različnosti, globalni povezanosti in iskanju poguma, da svet tudi v težkih časih najde pot k človečnosti, sodelovanju in povezovanju. (Iz nagovora MK)

Dvojezična slovensko-kitajska slikanica Mala Alma na veliki poti predstavlja življenjsko zgodbo pisateljice in svetovne popotnice Alme M. Karlin. Huiqin Wang še posebej osvetljuje Almine povezave s Kitajsko in odstira njene zgodovinske dosežke medkulturnih povezav.

Mala Alma na veliki poti - Knjigarna Bukla

Vir: https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/dojencki-in-malcki/slikanice/mala-alma-na-veliki-poti.html, 29. 5. 2020

Citata iz knjige: “Modri Kitajci pravijo takole: Mnogo gozdnih poti vodi k vrhu gore, toda z njenega vrha vsi enako dobri vidijo isti mesec.”

“Slava pa je minljiva, le v zbranosti in tišini lahko najdemo svetlobo svoje duše.”