Sam, sam, sam moram biti,
vsako telo neprozorno v prozornost preliti
in zvoki klavirja bodo potem
mogoče le zimske zvezde mojim očem.
Sam, sam, sam moram biti,
da pozabim misliti in govoriti
in da občutim v sebi le eno veličast
vesoljstva tihega: Rast.
Sam, sam, sam moram biti,
vse, kar je prikrito bilo, vse moram odkriti,
ne s svojo mislijo, s svojim molčanjem
kakor z molitvijo pred najsvetejšim iskanjem.
Sam, sam, sam moram biti,
v večnosti sebe in v sebi večnost odkriti,
svoje prozorne peroti v brezdaljo razpeti
in mir iz onstranske pokrajine vase ujeti.

V neki drugi realnosti – v oktobru 2019 – je potekal mednarodni mesec šolskih knjižnic, kateremu se s pestrimi dejavnosti že celo desetletje priključuje tudi šolska knjižnica OŠ Beltinci.  V slovenskem prostoru projekt že tradicionalno koordinira Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Letošnje geslo Predstavljajmo si … poudarja kreativno – domišljijsko komponento pomena in odnosa do knjig, šolskih knjižnic ter do branja in znanja. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa so pomemben člen med učencem, učitelji in starši s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi.  Vir: https://issuu.com/knjinicaotonckecectrbovlje/docs/publikacija_2019_april2020?fbclid=IwAR0Ji06T1_5ggVpkDDEHW3FGRgM0Y90bVFwhU2PgzpUhaX3ilZf3ht42Ym8, 4. 5. 2020

Publikacija Sekcije šolskih knjižnic v ZBDS, kjer je tudi predstavitev dejavnosti naše šolske knjižnice:

https://issuu.com/knjinicaotonckecectrbovlje/docs/publikacija_2019_april2020?fbclid=IwAR0Ji06T1_5ggVpkDDEHW3FGRgM0Y90bVFwhU2PgzpUhaX3ilZf3ht42Ym8

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2020 je predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc pripravil posebno poslanico.

Vir: https://www.youtube.com/watch?v=PSanCRFI-LE&fbclid=IwAR1b9AHWfgll3t7uJZfix2Lnt2A3DypnJporydve16pQjsKgSM7Kkc9ojvA, 24. 4. 2020

Poslanico si lahko tudi preberete na povezavi:

https://mkc.si/arhiv-dnevi-knjige/2020/4/13/poslanica-predsednika-drutva-slovenskih-pisateljev-duana-merca, 24. 4. 2020

Noč knjige je prostovoljni samoorganizirani vsenarodni in mednarodni projekt, ki se letos odvija sedmo leto zapored po Sloveniji, v zamejstvu in širom sveta. Z Nočjo knjige obeležujemo 23. april, svetovni dan knjige. Njeno prvobitno poslanstvo je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe.

Več na: https://2020.nocknjige.si/, 23. 4. 2020

Vir: shorturl.at/bp279, 23. 4. 2020

Popolnoma se strinjam z mislijo, da je izum knjige podoben izumu kolesa. Oba izuma sta temeljna za premikanje človeka po fizičnem in duhovnem svetu, zato ne bosta nikoli izumrla. Poleg tega obstoj knjig omogoča potovanje v zgodovino in prihodnost, nadaljevanje pogovorov z našimi sodobniki, ki so še nedavno bili tu, z nami: Ivan Minatti, Maruša Krese, Janez Menart, Mihaela Hojnik, Tone Pavček, Tomaž Šalamun, Aleš Debeljak, Lučka Jenčič, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec … njihove glasove še slišim, medtem ko berem njihove stavke. (Nela Malečkar)

Unesco je leta 1996 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Čeprav se praznovanje knjige povezuje z datumi smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara, ima 23. april tudi svetlejšo plat, saj si na ta dan v Kataloniji ob prazniku svetega Jurija že več desetletij podarjajo cvet in knjigo. Generalni direktor Unesco Koičiro Matsuura je na spletni strani organizacije ob svetovnem dnevu knjige zapisal, da na ta dan praznujejo že milijoni ljudi v več kot 100 državah, ki se za zavedajo moči literature.

Vodja Slovenskih dnevov knjige Evald Flisar je v svoji poslanici citiral misel Hermanna Hesseja : “Tudi najbolj otročja zastrupljenost z napredkom bo morala kmalu priznati, da imajo pisanje in knjige vlogo, ki je večna. Postalo bo očitno, da formulacije v besedah in prenašanje teh formulacij s pisavo, niso samo pomembna pomagala, ampak dejansko edino, kar daje človeštvu možnost, da ima zgodovino in da se nenehno zaveda samega sebe.”

(Vir: https://www.delo.si/kultura/23-april-svetovni-dan-knjige.html, 23. 4. 2020)

Vir: FB, Jak, 23. 4. 2020

Poznate revijo Modri Jan? To je revija za spoznavanje in ohranjanje narave. Na povezavi lahko dostopate do arhiva revij:

http://www.modri-jan.si/o-modrem-janu/revije-modri-jan/, 22. 4. 2020

Dogodivščine Kapljice in Listka

https://www.youtube.com/watch?v=Rh9XGrbLNic, 22. 4. 2020

https://www.youtube.com/watch?v=e8x4AXYpiI0, 22. 4. 2020

Cevkovo mesto je bogata zbirka ekoloških vsebin:

http://www.cevko.si/?fbclid=IwAR3SwA8P4Gm_pmfdy6vK5uGCDYCxUWxe3ZDnAQmPAmOwxgjXSamc6Q1J7xo, 22. 4. 2020

Vir: Lasten, 20. 4. 2020

Bogdan Novak se je rodil leta 1944 v Murski Soboti, a se je že pri treh letih preselil v Ljubljano. To ni bila ravno njegova odločitev, saj je bil še mlado dete, a je kljub temu ostal v njej. Njegovo najbolj znano delo je družinska saga Lipa zelenela je v dvanajstih romanih. Za mladino je med drugim ustvaril zbirko Zvesti prijatelji, v kateri je tudi povest Bela past. Ta govori o skupini tabornikov, ki med snežno nevihto ostanejo ujeti v koči v dolini Triglavskih jezer. Eden od vpletenih v to zimsko karanteno je o dogajanju posnel podkast.

Prisluhnite: https://val202.rtvslo.si/2020/04/knjizevnost-v-pizami-e09-bela-past/

Vir: https://val202.rtvslo.si/2020/04/knjizevnost-v-pizami-e09-bela-past/, 21. 4. 2020

Vir slike: shorturl.at/oCKNV, 21. 4. 2020

Tinka Bačič je doktorica biologije in piše znanstvene članke o naravi, a še raje piše kratke realistične zgodbe iz življenja sodobnih otrok. Na srečo jih je veliko spisala tudi za Lahkonočnice.

Preverite, verjamem, da boste našli kaj zanimivega na povezavi: https://www.lahkonocnice.si/pisatelji/tinka-bacic

Vir: https://www.lahkonocnice.si/pisatelji/tinka-bacic, 20. 4. 2020

Lahko vzel bi kanglico,

tekaj sem in ter tja po gozdu

in zalil vsako smreko,

bor in hrast ,

vse grmovje

in podrast …

A delal bi ves dan, vso noč

in gozd še vedno ne bi bil

povsem namočen.

Lažje je,

če na pomoč

pokličeš si oblake.

Požvižgaš jim,

da pridrve izza gore,

in že dežuje:

gobice poženejo,

mah ozeleni

in gozd – sočen in premočen

zadehti in vzbrsti.